Gornja Radgona

Radgonske znamenitosti so posebna zapuščina naših prednikov, zato jim na tej strani namenjamo prav posebno pozornost. Nekatere so bile ustvarjene stoletja nazaj, nekatere so novejše datacije, vse pa si zaslužijo, da ostanejo zapisane in ohranjene za poznejše rodove.

Poleg teh omenjenih zgradb in objektov ima mesto Gornja Radgona še kar nekaj drugih starih zgradb iz 19. stol., ki so zanimive zaradi svoje ohranjenosti, meščanskega izgleda tedanjega časa in arhitekture.

dr.Ivan Rihtarič

PRISPEVEK K RAZVOZLAVANJU BESEDIL NA NEKATERIH

GORNJERADGONSKIH KULTURNO-UMETNIŠKIH SPOMENIKIH

Besedilo je lahko kljub svojemu odkritemu poštenemu namenu prav neverjetno zavozlano in kot takšno skrivnostno za bralca takega teksta. Če je jezik še povrh vsega tuji (nemški, latinski), besedilo s številnimi kraticami, nenavadno oblikovanimi črkami in številkami, dobi bralec vtis skrivnosti besedila in celotnega spomenika.

V Gornji Radgoni so vsaj trije kulturno-umetniški spomeniki takšni, da je potrebno, vsaj za mnoge, da se napiše kaj več o njihovem besedilu. Le tako bodo rešeni ti spomeniki svoje skrivnosti in se bodo predstavili bralcu in gledalcu v vsej svoji pravi luči in namenu, kot so tudi nastali v 18. stoletju.

Prvi takšen primer je spomenik "ECCE HOMO" ("Glej človek") pri stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Petra. Na podstavku se dviga šesterorobni steber, na vrhu je postavljen kip Kristusa s trnjevo krono na glavi. Kot primer znane evangelijske zgodbe je bil postavljen v času papeževanja Benedikta XIII. in v spomin na delovanje misionarja, patra Bernarda Ceronija, kjer lahko molilec, če zmoli 5 Očenašev in Zdravih Marij v čast Jezusa Kristusa in bolečin Božje Matere, dobi odpustke za tisoč let.

Pod kipom Ecce homo je še razpelo in pod njim kip žalujoče matere Marije. Besedilo je danes zelo slabo ohranjeno in predvsem na spodnjem delu plošče že tudi nečitljivo, saj je kamen precej okrušen. Še leta 1975 je bil kip opremljen z žezlom in lučjo nad razpelom. Spomenik je bil, kot piše na plošči, postavljen 26. maja 1726 leta. Leta 1975 je še stal v bližini mejnega prehoda ter je bil pozneje prestavljen na sedanje mesto(¹).

Na plošči pod Marijinim kipom je naslednje besedilo:

VON PAPST H. BENED. DES

XIII ALHIER GEWESTEN

MISIONARIO P.BERNARDO

CERONI SI ALLEN SO VOR

DIESEN ECCE HOMO BILT

5.VATTERS AVE MARIA

ZU EHRENDER HS WUNDE

JESU CHRISTI UND SEINER

SCHMER GOTTEN MUET

TER BETTEN WERDEN SEI

ID 1000 JAHR ABLASS

VER ZEICHEN WORDEN DEN

26 MAU ANNO 1726

Drug primer spomenika je spominska plošča nad prvim vhodom v grad v Gornji Radgoni. Mnoge fevdalne družine so bile lastnice gornjeradgonskega gradu skozi njegovo dolgo zgodovino. Tako je npr. kupil grad 1681 Hans Seifried von Eggenberg (rojen 1644 - umrl 1713), njegova vnukinja Marija Eleonora, zadnja predstavnica te znane družine, je svojemu tretjemu soprogu grofu Leopoldu von Herbersteinu zapustila grad 1774(²).

Grof Leopold Herberstein je naslednje leto opravil pomembna obnovitvena dela na gradu in v spomin na to dal postaviti spominsko ploščo pod družinski grb Herbersteinov, z naslednjim besedilom:

LEPOLDUS. S. R. l. COMES. AB. HERBERSTEIN.

SAC. CAES. REG. APOST. MAI. CONS. INT. ACTUAL.

CAMER. ET. SUPR. CAPITANEUS. DUCAT. STIRIAE.

HANC. ARCEM. RESTAURAVIT.

M.D.CC.LXXV

Številne pike za črkami, besedami in kraticami so le okras v besedilu oz. smiselno opozorilo bralcu za razumevanje besedila, ki je vklesano v latinskem jeziku in datirano z letnico 1775.

Tretji spomenik je na Grajski cesti, danes nepopolno ohranjen, iz sivega kamna. Zaključen je z delno odlomljenim in izgubljenim oblastim zaključkom ter veliko pokrito vazo na vrhu. Na osrednjem delu spomenika je plošča z naslednjim besedilom v latinskem jeziku:

Grof Lepold Herberstein je 1789 grad prodal grofu Francu Jožefu von Wurmbrandu, ki je bil pravnuk, v kmečkem uporu 1704 v Grafendorfu, umorjenega grofa Wolfa Dietricha(³). Spomenik je bil postavljen v spomin na obnovitev ceste in sta ga dala postaviti Franc Jožef Wurmbrand in njegova žena Ana Marija Auersperg. Še danes sta lepo vidna mostova, ki povezujeta, oz. prečkata kotanjo, ki pa je zavožena z zemljo od bližnjih okoliških stanovanjskih hiš. Besedilo se konča z letnico, ki pa je zapisana v nenavadni obliki: prvi znak pomeni 1000, drug njegovo polovico (500) in le naslednji znaki so splošno znane rimske številke (295). Tako je torej datacija brana kot letnica 1795.

Spoznali in razvozlali smo tri majhne ali pa morda tudi do sedaj velike uganke iz našega mesta in postali s tem pravzaprav pismeni pri branju in razlaganju zelo bogate preteklosti Gornje Radgone (³).

OPOMBE:

(¹) Ivan Rihtarič: Radgona in njeni spomeniki, Gor. Radgona, 1975

(²) Dr. W. W. Prašil: Der Curort Gleichenberg and seine Umgebung, Wien 1895, str. 339

(³) Dr. W. W. Prašil: navedeno delo, str. 339