Doma 2. svetovna vojna

2. svetovna vojnaOb napadu na Jugoslavijo 06.04.1941, je čez Gornjo Radgono prodirala nemška vojska v Pomurje. 05.04.1941 je z grada odkorakala cela posadka, za stražo sta ostala le dva vojaka. Zjutraj 06.04.1941 pa so že vkorakali Nemci in nagnali celotno prebivalstvo iz hiš na cesto, kjer so morali prisostvovati dvigu Hitlerjeve zastave in nagovoru Fritza Bouvierja v nemški častniški uniformi.

Prva smrtna žrtev nacističnega vdora v Slovenijo je bil župnik v Gornji Radgoni, Martin Gaberc. Radgonski župnik je gotovo večino noči bedel saj ni dvomil o Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo. Na drugi strani ceste je Clotar Bouvier pozno v noč gostil jugoslovanske oficirje iz okolice. Ob jutranjem svitu pa so po Spodnjem grisu že prihajali nemški vojaki, opozorilno streljali na vse strani in klicali »Licht aus« (Ugasnite luči). Verjetno je »zablodela« krogla zadela župnika, ki je dogajanje opazoval iz svoje sobe v pritličju župnišča. Župnikovo truplo so morali takoj po zavzetju Gornje Radgone na samokolnici odpeljati na pokopališče. 08. aprila so za pokojnega opravili vigilije in sveto mašo in ga skromno pokopali na gornjeradgonskem pokopališču, kjer ima sedaj nagrobnik z vdelano fotografijo. Tudi, če bi župnik Gaberc to jutro preživel, bi ga skoraj gotovo gestapo obsodil na Dachau, kakor je takoj po zasedbi nekatere druge duhovnike, saj je bil Gaberc zelo odločen v odklanjanju hitlerizma in poln domoljublja.

Nemci niso podrli lesenega mostu preko reke Mure in le-ta je bil potem osem dni in noči pot nemški armadi v Jugoslavijo. Po istem mostu so se aprila in maja 1945 tudi umikali in ga, da zavarujejo svoj umik pred Rusi, zrušili kakor tudi železniškega. Zažgali so tudi Radkersburg, da bi pregnali Ruse. Za Rusi so prišli Bolgari, ki so v našem kraju ostali skoraj cel teden, dokler niso za silo popravili železniškega mostu in so preko njega lahko nadaljevali pot proti jugu, proti domu.

Okupator je že med 19.4. in 22.7.1941 izgnal iz tega območja 122 ljudi, njihovo premoženje pa zaplenil. Pod nemško okupacijo je bilo v kraju nekaj uradov nemškega deželnega svetnika za okrožje Radgona (Radkersburg).

Gornja Radgona se je po vojni z novimi naselji hitro širila. Mesto je Gornja Radgona postala iz povsem političnih razlogov leta 1952, ko so v Sloveniji oblikovali okraje, a tega dogodka Radgončani niso niti praznovali, saj se sami niso zavedali od kdaj točno je Gornja Radgona mesto. Ob imenovanju kraj Gornja Radgona ni imel veliko prebivalcev in sploh ni izpolnjeval kriterija, ki ga navaja citat ob pojmu mesto, kjer piše, da mora mesto šteti najmanj 5000 prebivalcev.

Mesto se je razvijalo kot obmejno mesto, znano po mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu, kateremu so se pridružili še drugi specializirani sejmi s področja gradbeništva, embalaže in sadja ter kot vinogradniško mesto.

Powered by Web Agency

Zadnjič posodobljeno (Četrtek, 30 December 2010 21:28)